OD FONOLOŠKEGA ZAVEDANJA DO BRANJA – S POMOČJO GIBANJA
četrtek, 20. september 2018, 9.00–14.00
Central Hotel, Miklošičeva 9, Ljubljana
Da bomo enkrat sposobni brati in pisati, je treba naše možgane pripravljati že od rojstva. Kot vsaka dejavnost, ki jo v življenju počnemo, je tudi sposobnost branja pridobljena preko različnih izkustvenih situacij. Čeprav se ne zavedamo in starejše raziskave le bežno omenjajo pomen gibanja za razvoj branja in pisanja, pa je to ključno. Na proces učenja branja vplivajo okolje, starši, šola. Kot predpogoj za branje se poudarja slušno in vidno zaznavanje, pomnjenje, pozornost in koncentracijo ter motivacijo. Te sposobnosti pa pridobimo z gibanjem. Poleg tega na sposobnost branja vplivajo tudi kognitivne sposobnosti.
V novejših nevroznanstvenih raziskavah so ovrgli že nekaj tez o tem, da le posamezni deli možganov delujejo v procesu branja (Broccovo in Vernicovo področje) in da je aktivna bolj leva kot desna hemisfera. Nove raziskave dokazujejo, da sta aktivni obe, kar pomeni, da je treba v zgodnjem obdobju otroka spodbujati veliko gibanja, predvsem križnega, ki krepi corpus collosum. To je prečnik, ki je odgovoren za prenašanje impulzov iz ene možganske hemisfere v drugo. Bolj kot je to nitje gosto, boljša je komunikacija med obema stranema.
Vse skupaj se začne že v maternici, ko otrok sliši šume, materin glas in glasove iz okolja, dotik in svetlobo. Na te reagira refleksno, kar je začetek učenja. Refleksi so tista oblika gibanja, ki ni zavestna, a nas uči in pripravlja, da bomo nekoč zmogli upravljati večino gibanja sami. Refleksi so nujni. V določenem obdobju prehajajo v vse bolj hoteno gibanje in se potem inhibirajo. To pomeni, da nekatera gibanja začnemo nadzirati zavestno. Nekatera ostajajo refleksno pogojena.
Gibanje predstavlja prvo osnovo za učne procese. Prek izkušenj, ki jih dobi malček z igro in z gibanjem, se postavlja integracija in koordinacija senzoričnega sistema. Brez gibanja ni sprememb v možganih. Te pa so nujne, da lahko govorimo o učenju. Torej gibanje je učenje. Z vsako nadaljnjo gibalno izkušnjo in ponavljanjem gibanja so povezave v možganih močnejše in odgovori bolj natančni. Notranje zadovoljstvo, ki ga občutimo med gibanjem, vpliva na notranje zadovoljstvo med učenjem. Zadovoljni ljudje so motivirani in uspešni.
Spontano gibanje v naravi, raziskovanje, preizkušanje, napake in vzponi, ki so omogočeni otrokom takoj po rojstvu, so neprecenljivi za celosten razvoj otroka. Ob tem se razvija 7 zaznavnih sistemov, ki se ob gibanju nenehno prepletajo in integrirajo v vse bolj dovršene informacije. Te pa nam omogočajo lažje in bolj natančno učenje ter pomnjenje.
V okviru učenja fonološkega zavedanja in branja pri vseh učencih (nevrotipičnih in tistih s težavami) moramo v pedagoški praksi upoštevati zgoraj navedena dejstva.
Kot prof. defektologije se Martina Jenko Mavrič ukvarja z otroki z različnimi motnjami. Že od začetka poklicne kariere je gibanje vodilo in način, kako pomaga otrokom. Zadnjih 5 let se nekoliko več ukvarja z motnjami branja in pisanja. O tem redno predava tako staršem kot učiteljem. Razvila je lasten sistem vaj, s katerimi otroci izboljšajo vse zaznavne sisteme, najbolj pa vidno in slušno sledenje in zaznavanje, vestibularni sistem in propriocepcijo. Ob gibanju se otroci sprostijo, so bolj motivirani za delo in posledično bolj napredujejo. Poleg lastnih vaj uporablja tudi terapije iz integracije refleksov po Bloombergu in Masgutovi, BAVX (Hunter), senzorno integracijo in osnovno skavtsko metodo »učenje z delom«.
PREDAVATELJICA
Martina JENKO MAVRIČ, univ. dipl. prof. defektologije, terapevtka s specialnimi znanji s področja pedagoške in aplikativne kineziologije, integracije senzornih sistemov in refleksov, ustanoviteljica in zastopnica ŠKID Gibalnice, v okviru katerega je osnovala svoj program senzornega gibanja – terapevtskega gibanja, ki je namenjen vsem otrokom (nevrotipičnim in tistim s posebnimi potrebami). 15 let deluje na področju zgodnje, celostne obravnave otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, je večletna članica komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, aktivno deluje na področju vzgoje in izobraževanja; ozavešča strokovne delavce o pomenu razvoja možganov in posledično celostnega pristopa ter poučevanja v praksi.
PROGRAM
– Kako je centralni živčni sistem sestavljen, kako deluje, kako so sestavljeni možgani in kakšna je njihova funkcija – nevrostrukturalno?
– Kaj so refleksi in kateri najbolj vplivajo na učenje branja.
– Kaj pomeni integracija refleksov.
– Kaj je fonološko zavedanje.
– Kakšne veščine moramo obvladati, da lahko beremo.
– Katere senzorne sisteme poznamo in kateri so bistveni za učenje fonološkega zavedanja in branja.
– Kako se neintegrirani refleksi kažejo pri učenju branja.
– Kaj se dogaja v posameznih strukturah možganov, ko izvajamo določena gibanja, vezana na bralne veščine.
– Kako z gibanjem vplivamo na izboljšanje kognitivnih, socialnih, emocionalnih sposobnosti.
– Kakšno vlogo imajo pri tem starši, vzgojitelji in učitelji.
– Prikaz vaj za senzorno integracijo in integracijo refleksov, ki se izvajajo pri ŠKID Gibalnice in v okviru DSP.
INFORMACIJE IN PRIJAVE
Kotizacija za udeleženca je 140 € neto (170,80 € z 22-% DDV) invključuje strokovno gradivo in pogostitev.
