ravnatelje, pomočnike ravnateljev, strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja, specialne ter socialne pedagoge, svetovalne delavce, izvajalce dodatne strokovne pomoči v vrtcih in osnovnih šolah, specialne pedagoge v zdravstvu ter zaposlene v športnih društvih vabimo na seminar z delavnico
VPLIV GIBANJA NA RAZVOJ IN UČENJE OTROK
torek, 24. oktober 2017, 9.00–13.15
Grand Hotel Union, Miklošičeva 1, Ljubljana
Slovenija sodi med države, v katerih beležijo porast kognitivnih ter čustveno-vedenjskih primanjkljajev (težav na področju govora, pozornosti, koncentracije, fine motorike, učnih sposobnosti, socialnih veščin, duševnega zdravja) na nivoju otroške ter mladostniške populacije. Učno vzgojni procesi postajajo vse bolj individualizirani, vsebinsko bolj kompleksni ter obsežnejši. Zaradi čedalje večje nezmožnosti otrok, da bi samostojno vstopali v proces razvoja ter učenja (od motivacije, pomnjenja, razumevanja, sledenja snovi, učnega napredka, upoštevanja pravil v razredu, vstopanja v socialne stike z odraslimi in vrstniki, …), se v vse komponente tega procesa vse bolj vključuje odrasle osebe. S tem ustvarjamo odvisniško strukturo – učenci so vse manj samostojni, nimajo želje po znanju, raziskovanju, vse večja je potreba po nadzoru, zunanji regulaciji s strani odraslih oseb ter zunanjem vodenju v procesu učenja. Tudi vrtci se srečujejo z vse bolj kompleksnimi razvojnimi potrebami otrok, ki ob vstopu v vzgojno-učne procese potrebujejo vse več pozornosti ter vodenja s strani odraslih oseb.
Z istim problemom se spopadajo tudi na področju otroškega ter mladostniškega športa, saj v zadnjih letih narašča potreba po vstopanju v vedenjske, čustvene in učne specifike, ki zavirajo učne procese mentalno-gibalnega napredka v različnih oblikah športa.
Sociološke in behavioristične pristope smo do popolnosti implementirali v pedagoško in psihološko stroko, še posebej v področje otrok s posebnimi potrebami, vendar nevroznanost jasno dokazuje, da je bistven faktor razvoja in delovanja možganov ter procesov učenja GIBANJE.
Gibanja pa v povezavi z učenjem ali razvojem otrok žal v današnjih šolskih sistemih ni. Tako na področju otrok s posebnimi potrebami kot nevrotipičnih otrok, saj šolski sistemi temeljijo pretežno na strukturiranem, v vseh segmentih vodenem poučevanju, vezanem na statične položaje otroka ali mladostnika. V predšolskem obdobju se gibanje v zadnjih letih povezuje z vodenimi, strukturiranimi aktivnostmi, ki pa žal nimajo učinka v nevrološko učnem razvoju otrok.
Predavateljici bosta predstavili vzroke omenjenega stanja ter se posvetili rešitvam, ki jih ponuja sodobna znanost. Osredotočili se bosta na osnovno platformo, ki povzroča anomalije, stranpoti in primanjkljaje v razvoju in delovanju otrok ter mladostnikov, in na drugi strani predstavlja sistemsko pot do oblikovanja bolj učljivih, celostno razvitih možganov otrok 21. stoletja. Vplivu gibanja na učenje in razvoj otrok se bosta posvetili tako s teoretičnega kot praktičnega vidika.
PREDAVATELJICI
Tatjana JAKOVLJEVIĆ, univ. dipl. prof. defektologije, razvojna terapevtka s specialnimi znanji, kot specialna pedagoginja deluje na področju zgodnje obravnave otrok s specifikami v razvoju, pri čemer vključuje načine vstopanja v otrokov razvoj z vidika nevroloških baz v soodvisnosti s primarnim socialnim okoljem; sistemsko deluje na nivoju predšolske vzgoje z namenom implementiranja najnovejših znanj nevroznanosti, ki odkrivajo osnove razvoja otrokovih možganov.
Martina JENKO MAVRIČ, univ. dipl. prof. defektologije, terapevtka s specialnimi znanji s področja pedagoške in aplikativne kineziologije, integracije senzornih sistemov in refleksov, ustanoviteljica in zastopnica ŠKID Gibalnice, v okviru katerega je osnovala svoj program senzornega gibanja, deluje na področju zgodnje, celostne obravnave otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami; je večletna članica komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami; ozavešča strokovne delavce o pomenu razvoja možganov in posledično celostnega pristopa ter poučevanja v praksi.
PROGRAM
9.00–11.15 Tatjana JAKOVLJEVIĆ
– Zakaj se možgani populacije na nivoju predšolske vzgoje ter šolske populacije v zadnjih letih opazno spreminjajo ter onemogočajo implementacijo pedagoških pristopov zadnjih desetletij.
– Ali se porast otrok s specifikami v razvoju pripisuje samo vidiku prepoznavanja ali je stanje realno zaskrbljujoče.
– Ali je naš predšolski in šolski sistem v skladu z novejšimi dognanji nevroznanosti.
– Zakaj vpeljava moderne tehnologije v polje vzgoje in izobraževanja v korelaciji s statičnimi položaji gibanja otroka povzroča epidemičen porast otrok z motnjami pozornosti, govora, učnimi težavami, brez zmožnosti empatije, socialne zavesti.
– Kako »strukturirani, vodeni s strani odrasle osebe in statični procesi vzgoje in učenja« v razvoju otroka in šolarja vplivajo na otrokovo in šolarjevo sposobnost učljivosti in razvoja in ali lahko škodujejo razvoju možganov današnjih otrok.
– Kako gibanje vpliva na razvoj govora, pozornosti, socialnih veščin, osvajanje šolskih in učnih vsebin, motivacijo, vlaganje truda, vživljanje v druge, čustveni razvoj otroka.
– Kako pomanjkanje gibanja v nevrološkem razvoju otroka vpliva na motnje govora, branja, pisanja, pozornosti, socialnih veščin, vedenja ter znake avtističnega spektra.
11.15–11.45 odmor
11.45–13.15 Martina JENKO MAVRIČ
– Katere senzorne sisteme imamo, zakaj so pomembni za učenje in kaj se je z njimi zgodilo, da jih moramo spet ozaveščati.
– Praktični gibalni primeri za različna senzorna področja in njihova integracij. Kako so gibalne vaje primerne kot uvod v pouk, gibalna minuta med poukom, popestritev športa ter odprava kompenzacij v gibanju, tako otrok s posebnimi potrebami kot otrok, ki teh težav nimajo.
INFORMACIJE IN PRIJAVE
Kotizacija za udeleženca je 130 € neto (158,60 € z 22-% DDV) invključuje strokovno gradivo in pogostitev.
