Izvršba na dolžnikove prihodke je pogosto izbrano sredstvo upnika za poplačilo njegove terjatve. Pri takem predlogu bo sodišče samo poiskalo podatke o dolžnikovi zaposlitvi. Upnik s tem sredstvom nima drugih stroškov kot stroška sodne takse in morebitnih stroškov za sestavo predloga. Za pravilno vodenje izvršbe in za možnost nadzora nad pravilnostjo postopka mora upnik poznati osnove izvršbe, predvsem razlike, do katerih pride, če teče izvršba na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova. Tak postopek obvezno vključuje tudi dolžnikovega delodajalca. Njegova naloga je pravilno izvrševanje prejetega sklepa o izvršbi za zaposlenega. Zdi se, da gre za preprosto nalogo, a se delodajalci v postopku srečujejo z mnogimi težavami. Zakon je v delu, ki ureja njihovo poslovanje, skop, sodne prakse je malo, predvsem pa ne odgovarja na večino delodajalčevih težav. Posledica napak pri realizaciji je delodajalčeva finančna odgovornost za neodtegnjene zneske, poleg tega tudi odškodninska odgovornost. V izogib težavam mora delodajalec poznati osnove postopka, še posebej del, ki govori o izvršbi na plačo.
Upnik izvršbo na dolžnikove prihodke pogosto kombinira s predlogom za izvršbo na dolžnikov transakcijski račun. Tudi v tem delu zakon ni obsežen in banke se pri realizaciji sklepov srečujejo z enakimi težavami kot delodajalci.
Dolžnik iz izvršbe pogosto preide v postopek osebnega stečaja. Zato morajo upnik, delodajalec in banka poznati tudi pravila postopka osebnega stečaja. Obveznosti delodajalca in banke so pri izvrševanju sklepov o izterjavi/zasegu podobne kot v izvršbi, a veljajo določene posebnosti, ki jih moramo poznati.
PREDAVATELJICA
Maja LAJEVEC, univ. dipl. prav., dolgoletna sodnica na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani in specializiranem stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov s področja stečajnega in izvršilnega postopka ter ena od avtoric urejene stečajne sodne prakse e-paketa dr. Nine Plavšak.
PROGRAM
1. Izvršba na podlagi verodostojne listine in izvršilnega naslova
– kaj se dogaja pred začetkom izvršbe;
– pravila o opominu in o reklamaciji računa;
– temeljne razlike med izvršbo na podlagi verodostojne listine in izvršilnega naslova – podlaga za vložitev predloga, pristojnost sodišča, vsebina predloga za izvršbo, posledice izdaje sklepa o izvršbi, izvrševanje sklepa pred ali po pravnomočnosti, ugovorni razlogi;
– temeljna pravila pravdnega postopka, kako upnik oblikuje svoj predlog za izvršbo kot tožbo, praktični primeri;
– grafični prikaz razlik med postopkoma in posledice teh razlik.
2. Izvršilna sredstva v postopku
– razlika med sredstvom in predmetom izvršbe;
– kumulacija izvršilnih sredstev med izvršilnim postopkom – pravila, postopek, vzorci, ugovorni razlogi, novosti, ki jih je prinesla novela ZIZ-L in njihov vpliv na položaj upnika ter zadnja sodna praksa;
– pridobivanje podatkov o dolžnikovem premoženju pred in med postopkom.
3. Izvršba na dolžnikove prejemke in na dolžnikov transakcijski račun
– prejemki, ki so iz izvršbe izvzeti s sodno prakso (101. člen ZIZ), uporaba tega pravila v izvršbi in stečaju in zakaj morata delodajalec in banka te razlike poznati, kako se ti prejemki upoštevajo pri izračunu minimalne plače, ki mora ostati dolžniku in najpogostejše napake delodajalcev in bank pri realizaciji sklepov;
– prejemki, na katere je mogoče seči v omejenem obsegu s sodno prakso (102. člen ZIZ), kaj sodi med prejemke iz delovnega razmerja, minimalna plača in minimalni dohodek;
– vzdrževani družinski člani, kako jih dolžnik uveljavlja, znesek, ki na račun vzdrževanih družinskih članov poveča dolžnikov razpoložljivi del plače, listine, ki so podlaga za njihovo uveljavljanje, najpogostejše napake v zvezi z upoštevanjem vzdrževanih družinskih članov, kaj lahko stori dolžnik, če izvrševalec ne upošteva vzdrževanega družinskega člana, kdo nadzoruje pravilno upoštevanje vzdrževanih družinskih članov v izvršbi in stečaju, kako ravnati, če oba starša v izvršbi ali stečaju kot vzdrževana družinska člana uveljavljata oba otroka, je tako ravnanje pravilno;
– vrstni red izvrševanja sklepov o izvršbi, prednostne in absolutno prednostne terjatve;
– vloga in obveznosti delodajalca/banke pri zagotavljanju pravilnega vrstnega reda;
– administrativna prepoved in njena pravna narava, kadar se izvršuje skupaj z drugimi sklepi o izvršbi.
4. Postopek osebnega stečaja nad dolžnikom
– prehajanje iz izvršbe v osebni stečaj in kakšne so posledice začetka postopka osebnega stečaja;
– pravila, ki urejajo izterjavo dolžnikovih stalnih prejemkov v osebnem stečaju;
– pravila, ki urejajo zaseg dolžnikovega denarnega dobroimetja na računu v osebnem stečaju;
– nadzor nad pravilnostjo zasega in kdo ga v postopku osebnega stečaja izvaja.
5. Težave delodajalcev in bank pri realizaciji sklepov o izvršbi in sklepov o zasegu/izterjavi dolžnikove plače
– napake pri realizaciji sklepa o izvršbi in sklepa o zasegu/izterjavi dolžnikovih prejemkov;
– odgovornost delodajalca in banke po pravilih 134. člena in 147. člena ZIZ in odgovornost v postopku osebnega stečaja po pravilih 393. in 394. člena ZFPPIPP;
– ugovorni razlogi delodajalca in banke;
– odgovornost za škodo, povzročeno upniku;
– možnost dolžnika v izvršbi in stečaju v primeru napake pri izvršbi/zasegu prejemkov v njegovo škodo;
– zahteva za odpravo nepravilnosti v izvršbi in možnost njene uporabe v stečajnem postopku;
– kdo nadzoruje delodajalca/banko v izvršbi in kdo v stečaju, ter kako nadzor poteka.
INFORMACIJE IN PRIJAVE
Kotizacija za udeleženca je 170 € neto (207,40 € z DDV) in vključuje strokovno gradivo in pogostitev.
