ravnatelje, pomočnike ravnateljev, strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja, vzgojitelje, specialne in socialne pedagoge, svetovalne delavce, izvajalce dodatne strokovne pomoči v vrtcih in osnovnih šolah vabimo na seminar
SODOBNI VRTCI IN ŠOLE V DOBI DIGITALIZACIJE: KAKO OTROKE USPOSOBITI ZA POKLICE PRIHODNOSTI
petek, 26. januar 2018, 9.00–14.30
Central Hotel, Miklošičeva 9, Ljubljana
Doba digitalizacije in moderne tehnologije je stopila v vse segmente vzgoje in izobraževanja. Populacija otrok, ki bo izhajala iz današnjega vzgojno-izobraževalnega sistema, bo iskala zaposlitev v poklicih, ki jih danes sploh še ne poznamo. Po napovedih strokovnjakov bodo roboti začeli nadomeščati človeško delovno silo in hitro prevzeli številna delovna mesta.
Tista najbolj iskana bodo zahtevala visoko mero prilagodljivosti, sposobnosti sodelovanja ter dobro razvite kognitivne ter čustvene kapacitete posameznika.
Cilj današnjih vzgojno-izobraževalnih sistemov je obvladanje bližajoče se tranzicije in izoblikovanje delovne sile z znanji za prihodnost. Tako več kot polovica slovenskih šol uporablja e-učbenike in e-delovne zvezke, vse več šol se odloča za ukinitev pisanja na roko in prehaja izključno na uporabo tablic, vse več vrtcev je opremljenih s sodobno moderno tehnologijo. Igralni kotički v zdravstvenih domovih in bolnišnicah izginjajo, nadomeščajo jih multimedijski kotički. Sledimo logiki, da bomo z vpeljavo moderne tehnologije v razvoj in učenje otrok ustvarili visoko zaposljivo delovno silo, ki bo upravljala in razvijala moderno tehnologijo v bodočem zaposlitvenem trgu.
Vendar pa sodobna stroka dokazuje, da z vpeljavo moderne tehnologije v sedanji učni sistem ne moremo ustvariti delovnih sposobnosti, ki bodo nujne v prihodnosti: spretnosti reševanja kompleksnih težav, iznajdljivost v kritičnih položajih, kreativnost, upravljanje ljudi, koordinacija s preostalimi, čustvena inteligenca, razsojanje in sprejemanje odločitev, storitvena usmerjenost, pogajanje, kognitivna prilagodljivost. Te sposobnosti so namreč v možganih otrok zastopane v najvišjih, najbolj kompleksnih možganskih strukturah, razvoj le-teh pa je odvisen od nižjih možganskih struktur, ki jih sooblikujejo otrokovo gibanje, igra in socialni odnosi.
Bolj ko digitaliziramo vzgojno-učne procese ter vsakdanje preživljanje časa, več kognitivnih in čustvenih izpadov ima populacija otrok. Odstotek otrok, ki potrebuje zdravila za uravnavanje kemičnih procesov v možganih in tistih, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje predšolskih in šolskih programov ter dodatno strokovno pomoč, strmo narašča. Vse več vrtcev in šol se srečuje z izrazito razvojno, učno ter vedenjsko problematiko.
Poleg tega vodstveni kader slovenskih inovativnih podjetij poroča, da je realna uporaba moderne tehnologije v praksi slovenskih učencev ter dijakov izrazito neučinkovita, saj so njihove sposobnosti vezane na strukturirano poučevanje in ne zmorejo prenosa ter aplikativne uporabe znanja v realnosti.
Predavatelji bodo na seminarju teoretično in praktično predstavili, kako načrtovati platformo vzgojno-učnih sistemov, ki bodo ustvarili nevrološko zmožnost razvoja višjih kognitivnih in čustvenih kapacitet, v korelaciji z vpeljavo moderne tehnologije v razvoj in učenje sedanje otroške populacije.
Predstavili bodo, zakaj se vse več vzgojno-izobraževalnih sistemov po svetu odloča za igralnice in učilnice v naravi in kakšen vpliv imata gibanje ter otrokovo spontano učenje in igra na razvoj visokih kognitivnih in čustvenih kapacitet.
PREDAVATELJI
Tatjana JAKOVLJEVIĆ, prof. defektologije, razvojna terapevtka s specialnimi znanji, kot specialna pedagoginja deluje na področju zgodnje obravnave otrok s specifikami v razvoju, pri čemer vključuje načine vstopanja v otrokov razvoj z vidika nevroloških baz v soodvisnosti s primarnim socialnim okoljem; sistemsko deluje na nivoju predšolske vzgoje z namenom implementiranja najnovejših znanj nevroznanosti, ki odkrivajo osnove razvoja otrokovih možganov.
Brigita URBANIJA, vzgojiteljica predšolskih otrok, pedagoški vodja, pomočnica ravnateljice Vrtca Antona Medveda Kamnik, svetovalka na področju predšolske vzgoje pri uvajanju sprememb stopanja iz pretirano vodenih, strukturiranih oblik učenja v načrtovanje proste otrokove igre in gibanja v naravnih okoljih.
Mag. Marjeta ŠMID, prof. defektologije, ravnateljica Osnovne šole Jela Janežiča, sodeluje v mednarodnem inovacijskem projektu Erasmus+ »Naravna okolja spodbujajo učenje in razvoj otrok s posebnimi potrebami (OPP)«, v katerem partnerji iz Slovenije, Belgije, Anglije pripravljajo strokovne podlage in navodila za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela za OPP v naravnih okoljih (gozdu), s poudarkom na vnašanju spoznanj nevroznanosti v pedagoški proces.
Marko VALENČIČ, prof. matematike, ravnatelj Osnovne šole Simona Jenka Smlednik, na šoli si prizadeva za implementacijo spoznanj kognitivne znanosti in podpira dejavnosti, ki temeljijo na spoznanjih sodobne nevroznanosti o pomenu gibanja za razvoj otrokovih možganov, med drugim tudi s projektom učilnice v naravi.
PROGRAM
9.00–11.30 Tatjana JAKOVLJEVIĆ
– Kateri so poklici prihodnosti in kakšne sposobnosti zahtevajo?
– Kako se sposobnosti poklicev prihodnosti v možganih razvijajo?
– Kako vzgojno-izobraževalni sistem vpliva na nevrološki razvoj kognitivnih in čustvenih sposobnosti?
– Zakaj vpeljava moderne tehnologije v polje vzgoje in izobraževanja v korelaciji s statičnimi položaji gibanja otroka povzroča epidemičen porast otrok z motnjami pozornosti, govora, učnimi težavami, brez zmožnosti empatije, socialne zavesti.
– Zakaj vpeljava moderne tehnologije v vrtčevski in šolski prostor na način, kot se izvaja v današnji družbi, nima želenega učinka, ampak pogosto ustvarja stranpoti, patologije v razvoju otrok?
– Kako poteka nevrološki razvoj otroka in učenca?
–Zakaj pridni učenci z visokimi učnimi dosežki pogosto rezultirajo v kompleksni psihosomatiki?
– Zakaj je v slovenskih vrtcih in šolah vse več nemirnih in agresivnih otrok ter zahtevnih staršev?
– Kako stimulirati nevrološke podstate učljivosti, ustvarjalnosti ter miselne fleksibilnosti otrok v vzgojno-izobraževalnih procesih?
11.30–12.00 odmor
12.00–13.00 Brigita URBANIJA
– Zakaj predšolska vzgoja predstavlja temelj gospodarstva in zaposljivosti družbe?
– Ali današnji sistemi predšolske vzgoje sledijo naravnemu evolucijskemu razvoju otrokovih možganov in omogočajo razvoj bioloških razvojnih potencialov?
– Kako načrtovati aktivnosti in izvajanje predšolskih vsebin v skladu s platformo kurikuluma in sodobno nevroznanostjo ter producirati nevrološko učljivost in višje kognitivne ter čustvene zmožnosti otrok.
13.00–13.30 Mag. Marjeta ŠMID
– Zakaj tudi na področju vzgoje in šolanja otrok s posebnimi potrebami opažamo čedalje več kognitivnih in čustvenih primanjkljajev?
– Kako skozi vzgojno-učno prakso stimulirati nižje možganske funkcije otrok s posebnimi potrebami z namenom razvijanja kapacitete višjih miselnih funkcij v praksi.
13.30–13.45 odmor
13.45–14.30 Marko VALENČIČ
– Kako stimulirati nevrološke zmožnosti učljivosti, kognicije ter čustvene inteligence v sodobnem šolskem okolju.
– Kako v sodobni šolski prostor vkomponirati koncept učilnice v naravi.
INFORMACIJE IN PRIJAVE
Kotizacija za udeleženca je 150 € neto (183 € z 22-% DDV) invključuje strokovno gradivo in pogostitev.
